Sonce se smeje

Po tednu deževja in hladnejših dni, smo otroci, starši, stari starši, tete, strici, prijatelji in zaposleni vrtca Jožefe Maslo le priklicali sonce.

Sobota se je zbudila v sončno jutro. Kot nalašč za nas, so se tokrat meglice dvignile že pred odhodom na pravljični pohod. Kar 90 se nas je odpravilo poiskat škrata Sibirčka. Po poti do njegovega domovanja na mogočni skali pod slapom Sušec, smo srečali še njegove prijatelje Kozleka, Vencina, Mlinarja, Bistriča in Pilarja. Vsak od njih nam je pripravil košček čudovitega lesenega mlinčka, ki smo ga, tako kot so to včasih počeli otroci, postavili Sibirčku tik pod Slapom.

Medtem, ko smo se pohodniki vračali k vrtcu, pa je tam že vse vrvelo. Delavnice so potekale pod rdečo nitjo prireditve – Stari običaji. Tam smo s pomočjo prijateljev iz različnih društev in pod budnim očesom ustvarjalnih delavcev vrtca počeli marsikaj. Izdelovali smo čudovite rože iz papirja, spoznavali in se preizkušali v pranju perila, kot so to počele naše babice in prababice, barvali smo panjske končnice, izdelovali skledice iz gline, pošiljali razglednice, kot smo to počeli včasih, lahko smo tudi skakali Ristanc in prepevali stare pesmi. Ko smo se utrudili od dela, smo si lahko ogledali čudovito razstavo starih predmetov – tistih, ki so jih uporabljali doma, na njivi, v pisarnah in pa tudi celo kolekcijo starih športnih rekvizitov. S stene so nas gledale stare fotografije delavk iz vrtca.

Za lakoto in žejo je bilo tudi poskrbljeno. Iz kuhinje osnovne šole Antona Žnidaršiča so nam pripravili celo gostijo. Jedi, kot so jih pripravljali nekoč so nas dobro okrepčale.

Ob zaključku prireditve smo otvorili še razstavo Razvoj otroške risbe – družina in jaz, kjer si lahko ogledamo, kako poteka razvoj otroške risbe in pa čudovito hišico z imenom Knjigobežnica, ki bo od sedaj naprej krasila naš vrtec in bogatila naše glave.

Lepa sobota je bila…polni veselja smo se rapršili na vse konce in kraje in si zaklicali, da se čez eno leto spet srečamo.