“Kar se Janezek nauči, to Janez zna.«
V predšolskem obdobju si otroci pridobijo izkušnje, stališča in vzorce vedenja, ki jih večinoma obdržijo vse življenje. Zdravje v otroštvu pa določa zdravje v celotnem življenju posameznika in vpliva tudi na naslednje generacije. Ključnega pomena je obdobje do 6. leta starosti. Zato se je pred leti porodil projekt Zdravje v vrtcu, ki ga v vrtcu izvajamo v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ). Program izpostavlja dobro počutje in zdravje kot pomembno vrednoto, hkrati pa si prizadeva ustvariti pogoje za njihovo uresničevanje ter krepiti sposobnosti posameznika za ohranjanje in izboljševanje zdravja v celotnem življenju.
Program promovira zdravje ter usmerja izvajanje aktivnosti za ohranjanje in krepitev zdravja v vrtčevskem okolju in izven njega. Zato si želimo s projektom v vrtcu oblikovati okolje, v katerem se bodo otroci počutili dobro in bo spodbujalo zdrav način življenja. Tako sodelujoče skupine tekom leta izvajajo različne dejavnosti na temo zdravja (gibanje, zdrava prehrana, zdrav življenjski slog, duševno zdravje, zobozdravstvena vzgoja, osebna higiena, varovanje okolja, varno s soncem, varno v prometu in na igrišču ipd.).e namreč za celosten in dolgotrajen proces, ki traja vse življenje.
Letošnja rdeča nit programa je “JEJ ZDRAVO, SPOŠTUJ HRANO IN VARUJ NARAVO”.
V obdobju odraščanja je ustrezen način prehranjevanja ključnega pomena, saj telo hrano, ki jo zaužijemo, porabi tako za rast in razvoj kot tudi za vsakodnevne dejavnosti. V tem obdobju je zato izjemno pomembno, ne le, da otrok jé dovolj, ampak predvsem, da uživa kakovostno, raznoliko in zdravo hrano. Vse pogosteje pri tem izpostavljamo tudi trajnostno, lokalno pridelano hrano, ki je prijaznejša do okolja.
Zdrava in trajnostna prehrana vključuje varno, energijsko in hranilno uravnoteženo, varovalno ter biološko sprejemljivo hrano, ki ustreza posameznikovim prehranskim potrebam, ohranja in krepi njegovo zdravje ter je sočasno prijazna do okolja in podnebja. To pomeni, da izbiramo hrano, ki je lokalna, pridelana na čim bolj naraven način, sezonska, čim manj predelana in zapakirana. Pri tem tudi skrbimo, da hrana ne postane odpadek.
S primernimi pristopi bomo zato skušali pri otrocih spodbuditi uživanje čim bolj raznolik izbor živil rastlinskega izvora, dali prednost kakovostnim mlečnim izdelkom, pustim vrstam mesa, ribam, stročnicam, polnovrednim žitom in žitnim izdelkom ter kakovostnim maščobam. Po mnenju domačih in tujih strokovnih združenj je uravnotežena, pestra in mešana prehrana po zgornjih načelih trenutno najoptimalnejši način, kako v praksi doseči ustrezno razmerje med okoljskimi vplivi in vplivom prehrane na zdravje. Vse drugačne oblike prehranjevanja v teh okoljih lahko privedejo do poslabšanja hranilne vrednosti obrokov, posledice zavračanja hrane pa se lahko odrazijo v še dodatno povečanem negativnem okoljskem odtisu prav na račun zavržkov hrane.
Zato se bomo v tem šolskem letu trudili, da bo takšna prehrana čim večkrat tudi dejansko na otroških krožnikih, po drugi strani pa, da bo tudi dobro sprejeta s strani otrok, kar pomeni, da ne bodo nastajali pretirani zavržki hrane. Že z manjšimi spremembami tako pri izboru, kombiniranju hrane kot njene priprave lahko že vsak izmed nas zmanjša svoj ogljični odtis in spodbudi prehod v bolj trajnosten sistem oskrbe s hrano. Globalnega segrevanja ni mogoče zadržati brez sprememb v načinu proizvodnje in potrošnje hrane. Torej šteje vsak kamenček v mozaiku, ki ga naredimo kot posamezniki ali kot skupnost. Bodimo družbeno odgovorni!
Projekt bo v šolskem letu 2024/25 koordinirala strokovna delavka Tjaša Volk.
V projektu bodo sodelovali naslednji oddelki: Srnice, Piščančki, Slončki, Lisičke, Račke, Sovice, Želve, Krtki in Veverice.
